Užitek - ovire in poti do njega

V prejšnjem prispevku je bil naslovljen užitek na splošno, tokrat pa si poglejmo, katere so najpogostejše ovire na poti do njega, pa tudi poti do več užitka. Niti tokrat se ne nanašam izrecno na seksualni užitek, temveč na splošni užitek v našem življenju. Seveda med prvim in drugim obstaja nedvomna korelacija: več ko imamo dostopa do užitka v svojem življenju, lažje dostopamo do njega tudi v seksualnosti.

Katere so najpogostejše ovire na poti do užitka?

Iz mojih izkušenj in tudi izkušenj pri terapevtskem delu obstaja kar nekaj ovir do užitka. Te bodisi popolnoma preprečujejo užitek bodisi ga omejijo do te mere, da ga ne doživljamo v polni kapaciteti.

– Omejujoča prepričanja

Živimo v družbi, polni omejujočih prepričanj o užitku. To »juho« verbalnih in neverbalnih sporočila zelo uspešno srkamo vase že od samega prihoda na svet – prek primarnega in nato širšega okolja pa tudi zgodovinsko, transgeneracijsko, kolektivno ipd.

Ta prepričanja so običajno prežeta s sramom, strahom in krivdo. Tako lahko na primer verjamemo, da si moramo užitek zaslužiti; da ga nismo vredni; da nas bo, če uživamo, doletela nekakšna »kazen« (npr. izgubili bomo odnos, dobro sliko o sebi, bili bomo izobčeni ipd.); da moramo biti vselej produktivni, namesto se prepuščati brezkoristnemu brezdelju; da bomo, če uživamo, nekoga izdali (pogosto svoje starše, ki nam morda od malih nog verbalno in neverbalno sporočajo, kako je življenje ena sama borba in trpljenje, ter sami temu prepričanju ustrezno nimajo ravno veliko užitka v svojem življenju ipd.); da moramo svoje potrebe in s tem svoj užitek vselej podrejati tujim potrebam; da moramo biti »pridna punčka« oz. »priden fant« ipd.

– Stres

Stres kot dil brejker pri doživljanju užitka je že skorajda kliše. Kadar je telo pod stresom, sta namreč njegova energija in živčni sistem usmerjena v preživetje, s čimer je užitek potisnjen v ozadje. Tudi na hormonski ravni kortizol (hormon stresa) uduši hormone, ki nam omogočajo doživljanje užitka (estrogen, progesteron in testosteron).

– Travma

Travma se pri vsakomur odraža na različne načine – v osnovi pa pri travmi gravitiramo bodisi k nezmožnosti doživljanja užitka (zamrznjenost, shut down) bodisi h kompulzivnemu iskanju užitka prek raznih stimulacij (ujetost v »boj ali beg« načinu). En in drugi pol se lahko poleg tega izmenjujeta, obstaja pa tudi seveda celotna paleta vmes. Naj dodam, da (občasni) stres veliko lažje obvladamo kot travmo, saj nas slednja drži v kroničnem preživetvenem načinu. V primeru travme kot ovire do užitka si je pomembno poiskati strokovno pomoč, saj travme po mojem mnenju ne moremo razrešiti sami. Potrebujemo namreč varno prisotnost nekoga, ob katerem se lahko naša psiha postopoma ponovno poveže s telesom in njegovimi senzacijami ter s tem tudi užitkom.

– Prebivanje »v glavi« 

To je lahko povezano s travmo – kadar v sebi nosimo večjo travmo, se odcepimo od svojega telesa in senzacij ter s tem užitka. Živčni sistem, ki je doživel travmo, namreč bivanje v telesu dojema kot nekaj nevarnega. Še pogosteje je lahko razlog za odsotnost užitka preprosto sodobni način življenja, ki od nas zahteva nenehno storilnost, sedeč način življenja, k pogostemu »prebivanju v glavi« pa močno prispevajo tudi ekrani.  

– Hiperstimuliranost

Živimo v svetu, v katerem naši možgani dnevno procesirajo desetkrat več informacij od generacije naših starih staršev. Te informacije na dnevni bazi preplavljajo vse naše čute, predvsem vid in sluh. Naši možgani in živčni sistem so se prilagodili tako, da smo sposobni hitreje preklapljati pozornost. Ta prilagoditev je na drugi strani prinesla večjo razpršenost, plitvejšo obdelavo informacij ter pomanjkanje pozornosti in prisotnosti. Obenem je tudi zvišala naš prag tolerance za različne dražljaje, s čimer pa se zmanjša tudi naša senzitivnost za užitek.

Kako do več užitka?

– Prisotnost in pozornost

Ne morem dovolj poudariti, kako zelo pomembno je za prebujanje užitka razvijati sposobnost prisotnosti. Užitek je v resnici vedno prisoten v našem telesu, le pozorni nismo nanj. Sposobnost prisotnosti oz. pozornost je mišica, ki jo lahko treniramo. Če imate občutek, da ničesar ne čutite, da ste nekako »otopeli«, lahko z rednim usmerjanjem pozornosti na različne dele telesa tam ponovno prebudite zaspale senzacije in s tem potencialno tudi užitek. To, kar imenujemo »otopelost«, je namreč samo posledica tega, da se je prekinila senzorna povezava med možgani in telesom. Z rednim usmerjanjem pozornosti lahko to povezavo ponovno vzpostavimo.

– Upočasnitev in resensitizacija

Če nas hiter tempo in hiperstimuliranost odrežeta od naših senzacij in s tem užitka, potem je, nasprotno, pot nazaj k užitku povezana z upočasnitvijo in resensitizacijo. Po lastni izkušnji je tukaj zelo podporna redna praksa počasnega samodotikanja (npr. božanja) po različnih delih telesa. Nežno, počasno, predvsem pa zelo prisotno samodotikanje po telesu omogoča tudi, da se živčni končiči, ki so se zaradi hiperstimuliranosti »skrili« oz. »zaspali«, ponovno obudijo.

Dodatno lahko k resensitizaciji prispeva občasni umik v notranjo in zunanjo tišino (brez ekranov, stalnih klicev, mailov, hrupa, obveznosti ipd.), pa tudi praksa usmerjanja pozornosti na notranje senzacije in nežne zunanje dražljaje (npr. kaj vse lahko vidimo, slišimo, zavohamo, okusimo). S tem razvijamo senzibilnost namesto intenzitete, ki nas lahko hitro preplavi in nato ponovno otopi.

– Utelešenje – gib, dih, glas, dotik, pozornost

Utelešenje ali embodiment – še ena od fensi besed, ki je že lep čas tudi del pop psihologije. Obstajajo seveda različne opredelitve tega pojma, toda sama utelešenje v povezavi z užitkom dojemam kot uglašeno povezanost z lastnim telesom in njegovimi senzacijami. Utelešenje nam omogoča, da v sebi prepoznamo ugodje in neugodje ter da slednje tudi povečamo.

Glavni predpogoj za pot nazaj v telo oz. utelešenje je seveda zadostni notranji občutek varnosti. Ko je telo (dovolj) varno, se naravno orientira proti užitku. Med klasičnimi orodji, ki telesu vračajo tako varnost kot užitek, so gib, dih in glas ter zgoraj omenjena dotik in pozornost.

Obstajajo številne prakse, ki vključujejo večino od naštetega (joga, ples, (samo)masaža, (samo)dotik, breathwork, TRE ipd.) Ni toliko stvar, katero prakso izberemo, ampak kako jo izvajamo – bolj ko smo pri njenem izvajanju pozorni na telesne senzacije, predvsem tiste prijetne, in bolj ko nas vodijo notranji impulzi kot pa zunanja navodila ali pravila, večja postaja naša kapaciteta za užitek.

– Emocije in kapaciteta

Kapaciteta za užitek pa ni povezana le z večjo kapaciteto našega živčnega sistema za senzacije, temveč tudi z emocionalno kapaciteto. To pomeni, da gradimo vse večjo kapaciteto za vse naše emocije – ne le tiste prijetne, temveč tudi neprijetne. Ne moremo graditi kapacitete le za užitek in prijetne emocije, saj so naše emocije kot reka, ki teče skozi isto strugo.

S tem ko razširimo in poglobimo strugo za prijetne emocije, jo razširimo in poglobimo tudi za neprijetne – in obratno. Tudi sama sem pred leti doživela enega največjih prebojev v kapaciteti za užitek, po tem ko sem si mesece tako na lastnih terapijah kot tudi zunaj njih dala prostor za izjokavanje dolgo zatrte žalosti.

– Različni odtenki užitka

Užitek pogosto povezujemo z vzburjenjem ali intenziteto – toda užitek lahko čutimo, ne da bi bili vzburjeni ali čutili posebno intenziteto. S tem ko razširimo pojem užitka tudi na senzacije, ki so nam prijetne ali subtilnejše, se razširi tudi naša paleta doživljanja užitka in s tem se poveča kapaciteta zanj.

Kdo si ne bi želel, da bi bilo čim več trenutkov našega življenja prežetih s prijetnimi senzacijami? Kako drugače bi doživljali sebe in življenje, ko bi lahko pogosteje pogled odmaknili od ekranov ter občutili sončne žarke na obrazu, piš vetra v laseh, vonj po dežju v naših nosnicah, okus čokolade na našem jeziku – vsak naš dan bi tako lahko postal svojevrsten karneval čutov.

Viri

Caffyn Jesse, Healers on the Edge: Somatic Sex Education, 2017.

Caffyn Jesse, Science for Sexual Happiness: A Guide to Reclaiming Erotic Pleasure, 2016.

Christiane Pelmas, Trauma: A Practical Guide to Working with Body and Soul, 2017.

Mangala Holland, Orgasms Made Easy: The No-Nonsense Guide to Self-Pleasure, Sexual Confidence and Female Orgasms, 2024.

Michaela Boehm, The Wild Woman's Way: Unlock Your Full Potential for Pleasure, Power, and Fulfillment, 2018.