Postavljanje meja v seksualnosti je ključni korak na poti do seksualnega opolnomočenja. Taka je vsaj moja izkušnja. Moje dolgoletno ugajanje, prilagajanje, zamrznjenost, odcepljenost ter tuje in lastno prekoračevanje lastnih meja - vse to se je začelo počasi taliti, s tem ko sem se učila reči "ne" (in posledično odkrivati svoj resnični "da"). Tokrat se bom osredotočila na žensko perspektivo, in to iz več razlogov: – Prvi je ta, da se sama identificiram kot ženska in zato lahk

Pri doživljanju užitka, naj je ta seksualen ali druge vrste, ne moremo prezreti živčnega sistema. Pogosto slišimo, da je užitek “v glavi”, s čimer bi se sama strinjala le delno. K naši percepciji užitka namreč bistveno prispeva predvsem naš avtonomni živčni sistem – torej tisti del živčnega sistema, ki deluje zunaj naše volje. Ta prispevek je nadaljevanje serije dosedanjih prispevkov[i] o užitku. Kako je užitek povezan z živčnim sistemom? Ko sem pred leti začela bolj posveč

Katere so najpogostejše ovire na poti do užitka, pa tudi poti do več užitka? Tokrat nadaljujem svoje refleksije o užitku v zadnjem prispevku. Niti tokrat ne bo govora o izključno seksualnem užitku, temveč o celotni njegovi paleti v našem življenju. Seveda med seksualnim in širšim užitkom obstaja nedvomna korelacija: več ko imamo dostopa do užitka v svojem življenju, lažje dostopamo do njega tudi v seksualnosti. Katere so najpogostejše ovire na poti do užitka? Iz mojih izkušen

Užitek - v današnjem močno mediatiziranem in kapitalističnem svetu je vseprisoten, saj (se) dobro prodaja. Hkrati se le redko odstirata njegov globlji pomen in namen. Užitek me je na nek način pripeljal do študija telesne psihoterapije. Ne gre le zato, da sem si želela več užitka v svojem življenju - intuitivno sem čutila, da se za njim skriva veliko več, kot je vidno na prvi pogled. Tudi v svoji praksi opažam, da klientke sicer prihajajo s precej različnimi tematikami in živ

Občasno dobim povpraševanje za telesno usmerjeno psihoterapijo, ki se običajno glasi nekako tako: » Že neko obdobje hodim na psihoterapijo, vendar sem prišla do meje, kjer mi zgolj pogovor ne zadostuje. Kognitivno mi je vse jasno, a kljub temu ne morem priti do razrešitve svoje problematike, zato si želim delati tudi s telesom .« Seveda povsem razumem občutek, da nekdo lahko pride v svojem terapevtskem procesu do določene meje, kjer kognitivni uvid ali gola sprememba vedenja

Sprehajam se po gozdu, vpijam poznojesenske sončne žarke, ki se nežno prebijajo skozi skoraj že ogolele veje, šelestenje listov me prežema z nežno ekstazo, vonjam prhko, vlažno zemljo pod sabo, tu in tam pobožam lubje, delno obraslo z mahom, ter objamem drevo. Z vsakim korakom in z močnim občutkom olajšanja pustim, da se moja stopala skoraj zarijejo v gozdna tla pod mano. Pustim, da se telo z vso težo spusti na zemljo. Trenutno čutim, kot da je nekoliko težje, podobno kot moj

“Zdaj vem nekaj, česar ne ve noben angel.” Angel Damiel iz filma Nebo nad Berlinom Predstavljajte si, da ste kot nekakšno “nadbitje” presegli vso človeško trpljenje, minljivost, vso človeško negotovost in bolečino … Kako bi bilo živeti brez bolezni, izgub, srčnih bolečin, razočaranj, negotovega jutri, obžalovanja preteklosti, hrepenenja po vselej izmuzljivi svetlejši prihodnosti, nenadnih zasukov usode, davno pokopanih sanj, položnic – vse te vsakovrstne in neizčrpne boleč